KOMENTAR št.1

Po končanem tečaju v plesni šoli sva vedno plesala v majhni dvoranici plesne šole. Ko pa sva prišla na javno plesišče, nam je vse odpovedalo. Enostavno nisva znala plesati. What has happenned?

KOMENTAR :
Zaradi novega ambienta in nepoznanih okoliščin v njem, je prišlo do močne dekoncentracije, kateri ponavadi rečemo trema. Do tega pride zato, ker od 100% vseh informacij, ki pridejo v možganski center, odpade 80% na informacije, ki pridejo preko čutila za vid. Na javnem plesišču je vse novo, zelo interesantno in vse vidimo z veliko pozornostjo, zato nas te informacije močno motijo in dekoncentrirajo glede plesa. Teh motenj se mi ne zavedamo. Samodejno močno vplivajo na koncentracijo in izzivajo dekoncentracijo.  Da bi se izognili dekoncentraciji na javnem plesišču moramo vedno iti na ples na javno plesišče, ne pa plesati v prostor šole, v katerem smo se učili plesati.  Torej, na javnem plesišču, ker se dogaja vedno nekaj novega, moramo usmeriti svojo koncentracijo na ples, ne pa da gledamo okoli, se pogovarjamo in da nas vse drugo zanima, samo ne ples.

NASVET:
Da bi znali plesati na javnem plesišču, moramo zapustiti šolska plesišča in plesati s polno koncentracijo na javnem plesišču. samo na ta način bomo spoznali, da znamo plesati.

KOMENTAR št.2

Zakaj se plesno šolani plesalci izogibajo ”žive” glasbe?

Glasbeniki (muzikanti), ki niso plesno šolani, igrajo zelo lepo glasbo za poslušanje in navdih. Medtem, problemi pri njih nastanejo, ko je potrebno predvajati ritmično glasbo za določen ples. Če so plesno šolani potem poznajo ritme vseh plesov in na plesu predvajajo pravo ritmično glasbo, na primer : za rumbo, sambo, jive, evropski klasični tango, ali argentinski tango in tako naprej. Če pa nimajo plesnega znanja, ne znajo plesati, potem so problemi. Predvajajo odlično glasbo za poslušanje, vendar, ta glasba nima veze z ritmiko določenega plesa. Ker je na javnih plesiščih 90 % plesno nešolanih plesalcev, potem ti plesalci uživajo, norijo, pojejo od veselja, se premikajo, hodijo, skačejo po plesišču in plesno nešolani muzikanti dobijo vtis, da predvajajo odlično glasbo. Odlična je, vendar samo za poslušanje. Kaj pa ples ? Pri takšni glasbi plesno šolani plesalci sedijo za mizo in poslušajo glasbo, ali pa zapustijo plesni večer. Naslednjič ne pridejo na takšen plesni večer. Tega se organizatorji plesa : lastniki dvorane, hotela, restavracije, bifeja ne zavedajo, ker tudi oni ne znajo plesati in potem ne razlikujejo katere melodije so za ples. Za njih je najvažnejše, da je melodija odlična za poslušati in da neplesalci norijo od veselja na plesišču. Kaj pa obisk ? Neplesalci prihajajo na zabavo poredkoma. Plesalci bi prihajali redno tedensko. Vendar glasbe za njih ni. Posledično dvorane, plesni prostori so ves večer prazni. Organizatorji nezadovoljni ker ni prometa. Na koncu zaprejo plesni prostor.
NASVET:
Organizatorji plesa ! Pozanimajte se kateri muzikanti so plesno šolani in te muzikante povabite, da predvajajo pravo plesno glasbo.

KOMENTAR št.3
Vedno plešem milongo v njenem zakoličeno – zaprtem stilu plesa z globokim objemom. Ko me je drugi plesalec popeljal, da plešem argentinski tango v njegovem odprtem stilu plesa, ” SE MI JE UTRGALO, izgubila sem ravnotežje telesa in stabilnost koraka “.
Kaj se je dogodilo ?
Argentinski tango in milonga sta  popolnoma dva različna plesa, po stilu plesa, ritmu glasbe in sequencah.
Argentinski tango se pleše v odprtem stilu plesa. V tem stilu, plesalec in plesalka plešeta na vertikali svojega telesa, na vertikali ene noge. Pomeni, da pri koraku stopata z 100 %-no težo telesa na eno nogo. Pri tem glavno vlogo ima ravnotežje telesa. Če pri učenju plesa ne učimo kako držati ravnotežje telesa pri koraku in pri rotaciji telesa potem plesati ne moremo.
Milonga se pleše v zakoličeno – zaprtem stilu plesa z globokim objemom. V tem stilu plesalec mora plesati z 100 %-no težo na eni nogi. Plesalka pa ne more, ker z zgornjim delom telesa sloni na plesalca in s tem gubi občutek teže svojega telesa. Zato se vam je dogodilo, da v odprtem stilu plesa argentinskega tanga izgubite ravnotežje telesa in stabilnost koraka. Zaradi tega, plesalke ki so naučile plesati samo milongo, ne znajo plesati argentinski tango.
NASVET:
Če želite plesati argentinski tango, morate obiskovati in učiti se argentinski tango.

KOMENTAR št.4

Leta in leta plešem z isto partnerico. Prepričana sva , da pleševa odlično. Opazovalci in drugi plesalci pravijo, da ne znava plesati!? Is that truth?

[KOMENTAR :
Vseskozi plesati z istim partnerjem je plesna tragedija. To pomeni neprilagojenost drugim partnerjem. Pomeni avtomatizem in vnaprej dogovorjen korak, gib telesa, obrat telesa in tako naprej. V takšnem stilu plesa se razumeta samo partnerja, ki plešeta vedno skupaj. Če ne poznata sequence plesa, ali pa če sequence izvajata napačno, se bosta po svoje toliko uskladila, da bosta sama dobila vtis, da odlično plešeta. Če pa k temu dodamo, da plešeta izven ritma glasbe in da onadva to ne zaznata in ne čutita, potem je to plesna tragedija. Če pa bi eden od njiju zaplesal z drugim partnerjem, je sigurno, da ne bi znal plesati. Partner, ki veliko pleše tudi z drugimi partnerji, zagotovo zna plesati, ker že ima formiran in prilagodljiv plesni feeling. Tisti, ki pleše samo z enim partnerjem ima neprilagojen plesni feeling ZA VODENJE IN SLEDENJE V PLESU z drugim partnerjem.

NASVET:
Plesati morate čim več z drugim partnerjem, če želite znati plesati.

KOMENTAR št.5

Mislim, da je milonga ples zaradi erotike, da ni ples zaradi plesa. Kdor želi ples mora plesati argentinski tango. Težko bi rekli, da je milonga ples, ker je to zgolj gibanje, zibanje, hoja po plesišču.

KOMENTAR:
Točno to je, kar ste rekli. Sicer se milonga teoretično šteje za ples, v praksi pa je daleč od plesa. Namenjena je osvajanju in flertu, tako kakor je bilo v bordelih Buenos Airesa. Nič ni čudnega, saj se je rodila v bordelih Buenos Airesa. Da bi milonga bila res erotičen ples mora biti osvojen stil plesa, ki to omogoča. To je ZAKLENJEN – ZAKOLIČENO ZAPRTI STIL PLESA, v katerem plesalka močno sloni z polnim oprsjem na plesalca in ga globoko objema z rokami okoli vratu, ter se ves čas plesa obeša in visi na plesalca. Vsi plesi se plešejo v odprtem stilu plesa, ki omogočajo svobodo gibanja telesa in svobodo koraka. Tega v milongi ni mogoče.

NASVET:
Če želite ples… argentinski tango, če želite erotiko….milonga.

KOMANTAR št. 6

Nekateri učitelji plesa nas učijo, da plešemo v zaprtem stilu plesa, torej v zakoličeno zaprtem stilu z globokim objemom. To je stil milonge. Pravijo, da na javnih plesiščih tako pleše ” VES BUENOS AIRES”.  Argentinci tej milongi pravijo, da je tango. Kaj je sedaj milonga, in kaj je tango ?

KOMENTAR:
Plesne šole v Buenos Airesu učijo, da se argentinski tango pleše v odprtem stilu plesa, z dolgim tango korakom, v 4/4 ritmu glasbe in z uporabo sequence, ki sodijo samo v argentinski tango.
Poučujejo tudi milongo v zakoličeno – zaprtem stilu plesa, z kratkim korakom katerega narekuje ta zaprti stil in hitrim korakom katerega narekuje hitri 2/4 ritem glasbe ter z uporabo sequence milonge, ki sodijo samo v milongo.

Medtem, na javnih plesiščih Buenos Airesa plesalci ne plešejo tako, kot učijo plesne šole. Plešejo ves večer milongo v zaprtem stilu plesa in uporabljajo sequence argentinskega tanga. Pri tem jih popačijo do te mere, da niso več podobne sebi. Zakaj jih popačijo ? Prav zato, ker je nemogoče izvajati sequence arg. tanga v milonginem zaprtem stilu plesa in v njenem kratkem in hitrem koraku. Tako ti plesalci plešejo ” popačeni tango “, kateremu kratko rečejo tango. Tako se ne ve kaj plešejo : milongo, ali tango. Vse je pomešano, konfuzno. Pomešani so stili plesa, ritmi glasbe in kar je najhujše pomešane so sequence med tema dvema plesoma. Ta konfuzija, iluzija, plesna parodija je iz Buenos Airesa prenesena v Slovenijo, Italijo in drugod po evropi in vsi pravijo, da moramo tako plesati, ker tako pleše “Ves Buenos Aires.
Podobno plesno parodijo, iluzijo imamo v Sloveniji glede dva plesa iz programa la/st plesov. Gre za dunajski valček in polko. Plesne šole učijo, da se plešeta z tremi koraki, na javnem plesišču Slovenije, 90 % -na množica plesalcev pleše ta dva plesa z dvema korakoma. Potem takem, Argentinec bo v Buenos Airesu poučeval Argentince ta dva plesa tako kot pleše 90 ” množica Slovencev na javnih plesiščih, ne pa tako kot poučujejo plesne šole v Sloveniji.

NASVET:
Plešimo argentinski tango in milongo tako, kot pučujejo plesne šole v Buenos Airesu, ne pa tako kot pleše 90 %-na množica Argentincev na javnih plesiščih Buenos Airesa.

KOMENTAR št.7

KOMENTAR :

Plesna šola je dala oglas, da poučuje tango. Mislil sem, da poučujejo EKT -evropski klasični tango. Po prvi vaji sem zapustil tečaj, ker so poučevali argentinski tango. Zakaj tako ?
Najbrž ta šola ne razlikuje evropski-klasični tango od argentinskega tanga. Evropski-klasični tango je del programa LA/ST plesov in se nikakor ne sme primerjati z argentinskim tangom, ne po glasbi in ne po sequence-ah.
NASVET : Ni nasveta.

KOMENTAR št 8

Pa to ni res. Na festivalu milonge v Postojni marec/april 2012, organizator plesa vabi na Tango. Ves večer se pa pleše milonga, ker glsbeniki igrajo samo 2/4 ritem, torej milongin ritem. Proti jutru smo zaprosili, da zaigrajo nekaj za argentinski tango. So pogledali začudeno in povedali: ”PA TO JE TO”.

[ KOMENTAR:
Plesno nešolani glasbeniki in plesno nešolani DI-ji ne razlikujejo ritme glasbe in zlasti kateri ritem pripada kateri vrsti plesa. Zato ves večer tolčejo 2/4 ritem in to je za njih glasba za milongo in za argentinski tango.Plesno nešolani glasbeniki ne opazijo razliko pri plesu med argentinskim tangom in milongo. Katerikoli ritem igrajo, za njih je vse to tango !!?? Natančno obrazložitev ritmov glasbe za milongo in argentinski tango lahko pogledate v članku ” RITMI GLASBE ARGENTINSKIH PLESOV ” na tej spletni strani v stolpcu ” Strokovni članki “.

KOMENTAR št. 9

Zakaj učitelji plesnih šol toliko hvalijo sebe, da so boljši od najboljših, istočasno se kitijo s perjem drugih – oziroma koristijo avtoriteto in kvaliteto argentinskih učiteljev, da bi sebe plasirali na račun drugih. Kje je njihova kvaliteta, njihovo znanje ?

KOMENTAR:
Izrek pravi: ”Kdor sebe hvali, sam se kvari”. Tudi točka (.) ki je želela postati nekaj se je napihovala. In kaj je ratala – postala na koncu ?  NIČLA  ( O ). Dober učitelj plesa nikoli sam sebe ne hvali. Hvalijo ga drugi. Hvali se tisti, ki hoče biti nekaj, pa ne more biti. Vrhunski nogometaš, športnik, košarkar ali plesalec, si misli, da bo dober tudi učitelj, najboljši učitelj. Praksa kaže, da ni tako.

DOBER UČITELJ MORA IMETI NEKAJ PRIROJENEGA, POSEBNEGA, PEDAGOŠKEGA, POZITIVNEGA, PRISTOPNEGA, NATANČNEGA, LJUBEZNIVEGA, NEEGOISTIČNEGA.
NE HVALIMO SAMI SEBE, PUSTIMO, DA NAS DRUGI HVALIJO.

Priznanje  plesnemu  učitelju

Naša plesna šola ne hvali sebe in svoje učitelje. Želi, da bi to opravljali drugi. S kvalitetnim poukom, z resnim pristopom k pouku, z natančnim razlaganjem plesnih slik (kombinacij), s pozitivnim pristopom vsakemu tečajniku in s pedagoškim odnosom do vsakega tečajnika, učitelj naše plesne šole želi, da o njem govorijo drugi, ne da ON govori o sebi, da sebe napihuje, da je nekaj, kot to počenjajo učitelji drugih plesnih šol. Pika (.) je tudi hotela postati nekaj, se je napihovala in je na koncu postala (O)  ničla. Za sebe, ON pravi, da ni pomemben.

POMEMBNO JE KAJ DAJE TEČAJNIKOM IN KAJ BODO DOBILI OD NJEGA.

Zaradi takšnega odnosa do pouka in tečajnikov, je učitelj naše plesne šole dobil PRIZNANJE tečajnikov za svoje natančno, strokovno in mojstrsko delo pri razlagi plesnih slik (kombinacij), katero so tečajniki svojevoljno in lastnoročno podpisali.

VSE KAŽE, DA BOSTE SLUČAJNO NALETELI NA DOBREGA UČITELJA.

Če ne verjamete poglejte spodaj PRIZNANJE PLESNEMU UČITELJU in boste videli, da je to res.
Vpišite se na tečaj in prepričali se boste v to.
Na samem tečaju boste to prepričanje samo potrdili.

priznanje